Hiša z umetniško dušo in zgodbo, ki jo pripoveduje

Na samem koncu piranskega polotoka, s pogledom na Jadransko morje, stoji hiša z izjemno zgodbo – zgodbo, ki so jo oblikovali umetnost, navdih in globoka povezanost z okoliško pokrajino.
V petdesetih letih 20. stoletja je slovenski umetnik Lojze Spacal izbral to hišo za svoj dom in prostor ustvarjanja. Skupaj s prijateljem, arhitektom Edom Mihevcem, jo je prenovil, odprl proti morju in uredil terase s čudovitim pogledom na Jadran.
Od takrat je hiša tesno povezana s Spacalovim življenjem in njegovo umetniško potjo.
Lojze Spacal: navdih v pokrajini

Lojze Spacal (1907–2000) je bil priznani slovenski slikar in grafik, katerega ustvarjanje je združevalo vplive Sredozemlja in kraške pokrajine.
Piran zanj ni bil zgolj kraj za oddih. Spreminjajoča se svetloba sončnih zahodov, barve morja, skalnata obala in istrska pokrajina so postali del njegovega umetniškega sveta.
Posebno pozornost pa so pritegnile predvsem soline.
Sečoveljske soline: pokrajina, ki je postala umetnost

Delo solinarjev, geometrijski vzorci solnih polj, plitvi bazeni vode in odsevi neba so Lojzeta Spacala navduševali.

V petdesetih letih je tej edinstveni pokrajini posvetil številna likovna dela. Prizore tradicionalnega pridobivanja soli je preoblikoval v svet oblik, barv in tekstur.
Soline zanj niso bile le čudovita pokrajina. Predstavljale so izjemno prepletanje človeka, narave in večstoletne tradicije.
Danes to izjemno okolje ohranja Krajinski park Sečoveljske soline, nedaleč od Pirana, skupaj z dediščino tradicionalnega solinarstva.
Atelje: prostor umetnosti in srečevanj

V pritličju piranske hiše si je Spacal uredil zasebni atelje. To je bil njegov ustvarjalni prostor, pa tudi kraj, kjer je sprejemal prijatelje, umetnike in goste iz tedanjega kulturnega sveta.

Hiša je bila zato veliko več kot družinski dom s pogledom na morje. Bila je prostor pogovorov, ustvarjalnosti in izmenjave idej, kjer je bila umetnost del vsakdanjega življenja.
Terase, naravna svetloba in posebna lega nad Jadranskim morjem so ustvarjali vzdušje, ki ga je v hiši mogoče začutiti še danes.
Od morja do Krasa: hiša v Škrbini

Z leti se je Piran spreminjal. V sedemdesetih letih je Spacal vse pogosteje iskal mir in navdih v kraški pokrajini, ki je bila globoko povezana z njegovimi koreninami.

Leta 1969 je kupil zapuščeno tradicionalno kraško domačijo v Škrbini. Skrbno jo je obnovil ter ohranil preprostost in značilne elemente tradicionalne kraške arhitekture.
Domačija je postala njegovo zatočišče in prostor za ustvarjanje. Kamniti zidovi, zemeljski odtenki in okoliška pokrajina so postopoma našli pot v njegov likovni izraz ter pustili prepoznaven pečat na njegovih poznejših delih.
Dva različna svetova – obala Jadranskega morja v Piranu in kamnita kraška pokrajina – razkrivata dve dopolnjujoči se plati Spacalovega umetniškega sveta.
Družinska zgodba, ki se nadaljuje

Po umetnikovi smrti je njegova družina oziroma dediči še naprej skrbela za piransko hišo ter ohranjala spomin na njegovo življenje in ustvarjanje.
Danes je Tanja, ena od vnukinj Lojzeta Spacala, severnemu delu hiše vdihnila novo življenje in ga preuredila v počitniške apartmaje.
Zamisel je preprosta: z gosti deliti lepoto tega posebnega prostora, njegovo izjemno lego in vzdušje hiše, ki je bila nekoč del umetnikovega življenja.
Gostje, ki bivajo tukaj, odkrijejo več kot le apartma ob morju. Postanejo del družinske zgodbe, obdane z umetnostjo, zgodovino in izjemno pokrajino, ki je navdihovala številne generacije.
Piran Spacal Sea View Apartments
